Leta 2025 je nastalo nekaj manj kot 10,5 milijona ton odpadkov ali za dva odstotka več kot predlani, so sporočili s statističnega urada. Skoraj tri četrtine (73 odstotkov) oz. 7,7 milijona ton je bilo gradbenih odpadkov. Njihova količina se je povečala za pet odstotkov.
Največji upad so statistiki zaznali pri odpadkih iz industrije usnja, krzna in tekstila ter odpadkih iz termičnih procesov (pri obeh za 28 odstotkov). Količina nastalih nevarnih odpadkov se je zmanjšala za skoraj odstotek na 132.000 ton.
V finančnih in zavarovalniških dejavnostih je količina nastalih odpadkov narasla za petkrat, v gostinski dejavnosti pa se je podvojila, so še izpostavili statistiki. V obeh področjih dejavnosti je bilo povečanje skoraj izključno posledica porasta količine gradbenih odpadkov. Po drugi strani je bil največji upad zaznan v kmetijskih (za 58 odstotkov) in drugih poslovnih dejavnostih (za 46 odstotkov).
Komunalnih odpadkov je bilo lani za nekaj manj kot 1,1 milijona ton oz. 511 kg na prebivalca, kar je skoraj tri odstotke oz. 15 kg na prebivalca manj kot leto prej. Nekaj več kot četrtino (26 odstotkov) so obsegali mešani komunalni odpadki, sledili so odpadki iz papirja in kartona (17 odstotkov) ter biorazgradljivi odpadki (15 odstotkov).
Najbolj, za petino, so se zmanjšale količine kosovnih odpadkov, sledili so odpadki iz papirja in kartona (za 12 odstotkov), medtem ko so se povečale količine odpadnih kovin (za 29 odstotkov) ter lesa in lesene embalaže (za tri odstotke). Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov ali 378 kilograma na prebivalca.
V gospodinjstvih je nastalo 705.000 ton vseh komunalnih odpadkov oz. 331 kilogramov na prebivalca, od tega je bilo mešanih komunalnih odpadkov 92 kilogramov na prebivalca oz. za 11 kilogramov manj kot predlani. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v koroški (421 kilogramov) in zasavski (424 kilogramov) statistični regiji, največ pa v obalno-kraški (586 kilogramov).
S končnimi postopki je bilo predelanih približno 10,2 milijona ton odpadkov, med njimi 6,4 milijona ton oz. skoraj 63 odstotkov po postopku zasipanja, kar je skoraj 17 odstotkov manj kot leto prej.
Reciklirala se je tretjina oz. 3,4 milijona ton odpadkov ali za 18 odstotkov več. Med temi so prevladovali gradbeni odpadki (52 odstotkov), sledili so kovinski (18 odstotkov) ter živalski in rastlinski odpadki (šest odstotkov). V energetske namene se je sežgalo 437.000 ton oz. nekaj več kot štiri odstotke vseh predelanih odpadkov.
Odstranjenih je bilo 392.000 ton odpadkov oz. tri odstotke manj. Odloženih je bilo približno 148.000 ton oz. 38 odstotkov, kar je za skoraj petino manj. Med njimi je bila skoraj polovica (49 odstotkov) komunalnih odpadkov oz. 72.000 ton. 195.000 ton je bilo trajno skladiščenih, približno 44.000 ton oz. nekaj več kot desetina pa sežgana z namenom odstranitve.
Količina uvoženih odpadkov je znašala nekaj manj kot 1,1 milijona ton ali za tri odstotke manj kot leto prej. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) vseh so zajemale kovine, sledili so odpadki iz plastike (devet odstotkov) ter iz papirja in kartona (sedem odstotkov). Nekaj več kot 22 odstotkov vseh odpadkov smo uvozili iz Italije, petino iz Hrvaške in 14 odstotkov iz Avstrije.
Po drugi strani se je količina izvoženih odpadkov povečala za tri odstotke in znašala nekaj več kot 1,4 milijona ton. Tudi med temi je bilo največ odpadnih kovin (44 odstotkov) - več kot 86 odstotkov oz. 556.000 ton jih je šlo v Italijo, kamor se je tudi sicer izvozilo največ odpadkov (41 odstotkov). Sledili sta Avstrija (28 odstotkov) in Madžarska (sedem odstotkov).
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
